Avtorjeva ideja, da bi postavil skulpturo na eno od kostanjeviških krožišč, se je porodila takoj po izgradnji kostanjeviške obvoznice in novega mostu čez Krko. Naslov skulpture je simboličen in povezan z vsakdanjim življenjem in dogajanjem v mestu. Na skulpturo, ki odseva idilično okolje Gorjancev, Krakovskega gozda, reke Krke in življenja ob njej, je Jože Marinč s svojo značilno vehementno potezo zasnoval brezčasno in nikoli dokončano umetnino. V času svojega življenja jo bo v časovnih intervalih prilagajal, po smrti pa bo nalogo prenesel na svoje potomce.

Simfonija pomladi odseva značaj ljudi, ki živijo v preteklosti in sedanjosti, optimizem in prebujanje notranje zavesti posameznika v globalnem svetu sivine, propadanja in nemoči. Narava je vse to že videla. Od vrhov Gorjancev v stiku z nebom in oblaki, navzdol v dolino čez travnike do Krke, v Krko, ki nosi glas v lastni govorici šumenja vode, ta pot bo večen krog. Tu in tam bo jelen skočil čez potok in žejen popotnik bo omočil ustnice na izviru bistre vode med skalami. Po očetu in materi sinovi in hčere puščajo sledi kot mozaik zgodovine časa. Pozitivne vrednote prostora obogatijo naše čute kot sol kruh.

Skrivnosti gozdov v temi najglobljih senc, v vetru in tišini, v govoru jutra ali spanju noči pripovedujejo zgodbe. Ena za drugo razširjajo naše obzorje iztegnjenega prsta navzven in navznoter. Brez nas je velika slika samotna, mrtva pesem.

Odprimo ušesa. Ko slišimo simfonijo pomladi, nam oživijo oči, dan je lepši.

Slika Fosili je nadgrajena z lokalnimi ustvarjalnimi zgodbami, ki so aktualne, posebne in v simbiozi s časom in krajem (Galerija Krka - Vsak ima svoj faktor, Miklova hiša Ribnica - kuhalne žlice, Galerija Božidar Jakac - Pesnik...)

Ko ustvarjam slike, v posodah ostanejo sledi barvnih mešanic določenih barv, ki se nanesejo na stene loncev. So posledica določenega časa, določenih postopkov, določene preteklosti, ki v vsej veliki naravi dejansko ostanejo v prostoru in času in so materialna posledica dela.

Kalejdoskop mi je odprl oči, to je bil moj prvi stik z barvnimi kompozicijami. Opazoval sem abstrakcijo barvnih površin, ki niso bile zapisane v figuri in so tekle drugače, kar me je fasciniralo. Z vrtenjem kalejdoskopa so nastajale vse mogoče kombinacije. Vsakdo se lahko igra s kalejdoskopom in z njim ustvarja lastne edinstvene podobe.

Kader je navadna slika, ki gledalcu daje možnost, da prilagodi svoj format. Eksperimentira s proporci, s posledicami rezov, s spreminjanjem kompozicije, pokažem mu nekatere od tistih odločitev, ki jih moram sam sprejeti v procesu ustvarjanja slike.

Spomin iz otroštva. Živeli smo na odročnem mestu, kamor se je brez koledarja in najave občasno prikazal mož, ki smo ga klicali Krispan. Bil je "potujoča trgovina", mož, ki je pod plaščem skrival vabljive pisane igrače in sladkosti za otroke, ki so bile zataknjene v številne žepe v podlogi. Nato so si otroci lahko izbrali nekaj iz njegove ponudbe, starši pa so poravnali račun.

Usedline časa, spomini, čustvena stanja ostajajo in ob pogledu nanje se pojavljajo vprašanja o zakaj, kdaj, kdo...

STRANI NEBA

Prostor določa strani neba. Njegova dinamika odpira tok energije. Pozdrav, ko pridemo v mesto. Namesto sivine nas pozdravi toplota. Barve dajejo svetlobo. Svetloba je upanje. Objekt predstavlja galerijo na prostem. Kvaliteta prostora dobi večjo dodano vrednost. Barvne plasti pospešujejo tok ene energije v drugo.

Obstajajo strani neba: sever, jug, vzhod, zahod.

Obstajajo letni časi, pomlad rojstvo, poletje prinaša sonce, jesen darove, zima mir.

Barvna razmerja nosijo optimizem, čistost resnice in okolja, veselje do življenja, gibanje v vse smeri: od severa - hlajenje, svežina, do juga - toplota, počitnice, romantika, od vzhoda - rast, nov dan, prebujanje, do zahoda - počitek, mir, zadovoljstvo.

Rumena kaže svetlobo, sonce, upanje. Oranžna gorečnost, optimizem, veselje. Rdeča toploto, srce, ljubezen. Zelena mirnost, mir, harmonijo. Modra vodo, nebo, razum.

Barve nas vodijo v svetlobo, kjer noč postane dan. Z energijo se odpirajo novi svetovi, širna polja svobode, optimizma. Potovanje pomeni gibanje v vse smeri. Ta svet je naš, skrajno ga varujmo.

Na objektu je sedem slik z naslovi, ki imajo simbolni pomen, med njimi: 'Meje brez meja', 'Na krilih življenja', 'Strani neba', 'Pot na jug', 'Dan sonca', 'Počitnice' in 'Vijolični bik'.

Serija del ima lastnosti arhitekturnega oblikovanja prostora, likovne instalacije in slikarstva. Dela, postavljena v sklope, celotnemu prostoru spremenijo značaj. Slikarski način je monokromen, kajti vsaka ploskev je obarvana le z enim tonom. Vse skupaj predstavlja eno delo, ki se v nadaljevanju le sešteva.